Gabrijel Stupica še vedno velja za najpomembnejšega tako slovenskega kot jugoslovanskega slikarja. Zmagoslavje Flore nam kaže podobo mlade, a nekako že ostarele “neveste”, sicer značilne za njegovo poznejše ali belo obdobje. Taktilni detajli, večinoma v tonalitetah bele (vključujoč tudi neslikarske, kolažirane predmete, kot so kvačkani prtički, venci in ogrlice, zraven pa še fotografija z aktom, “poročni šopek” iz kamenčkov, položen na osramje itn.), sliko prežemajo z namigi na izmuzljivo intimnost, seksualnost, zorenje ali na (opazovanje) spolnega dozorevanja in njegovih ne zgolj vidnih posledic.