Pudingi so predstavljali izginjajoče skulpture, saj so bili narejeni iz snega. Avtor je s snegom napolnil različno oblikovane posode, snegu je dodajal tudi barvni pigment, tako da so se končni izdelki po videzu resnično približali pudingom. Dogajanje je bilo izvedeno na pločniku kot provokativna umetniška akcija, saj se je dogajala zunaj galerijskega prostora v izginjajoči "talilni" obliki. Za njo so ostali le barvni madeži in napisi s kredo, s katerimi je avtor poimenoval na pločniku razstavljene pudinge.
Srečo Dragan se o dogajanju spominja različnih reakcij mimoidočih, policija pa je dobila prijavo o izgredu in posegu v javno površino. Informacija je bila pozneje objavljena tudi v časopisu z avtorjevim imenom, zato se je moral zagovarjati pri sodniku, vendar brez posebnih posledic.
Objava o dogodku s pudingi je bila tudi v Tribuni 2. 4. 1969, XVIII, št. 12, kjer je pod vprašanjem "kaj dela srečo dragan?" zapisano naslednje:
EKSKLUZIVNI INTERVJU
Z GLEDALCI PUDINGOV
NA PLOČNIKU V ZVEZDI
Projekt »Pudingi«;
Izdelava Nuša & Srečo
Čokoladni puding na
drugačen način, čokoladni
puding z ananasom, dober vanilijev
puding. puding z umetnim
okusom maline, fantastično
zelen pomarančni puding innebesno moder limonov puding.
Nuši ima kapo brez šilta,
Srečo pa ima pleteno kapos cofom. Ne vem točno kakšno
kapo ima Hanžek; sploh ne vem
kakšno kapo ima Chubby.
Tekst: Ana Mizerit
